{"id":17621,"date":"2024-10-08T15:45:09","date_gmt":"2024-10-08T13:45:09","guid":{"rendered":"https:\/\/osmutaa.splet.arnes.si\/?p=17621"},"modified":"2024-10-08T15:45:09","modified_gmt":"2024-10-08T13:45:09","slug":"veselje-z-znanostjo-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.osmuta.si\/?p=17621","title":{"rendered":"Veselje z znanostjo"},"content":{"rendered":"<p><strong>Veselje z znanostjo<\/strong><\/p>\n<p>Z osmo\u0161olci smo v<strong> torek, 24. 9. 2024, <\/strong>v okviru naravoslovnega dne obiskali <strong>30. SLOVENSKI FESTIVAL ZNANOSTI Z MEDNARODNO UDELE\u017dBO <\/strong>z naslovom<strong> RAZLAGATI ZNANOST,<\/strong> ki je potekal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.<\/p>\n<p>Dogodki, ki smo jih obiskali:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>OTVORITVENA SLOVESNOST<\/strong><\/li>\n<li><strong>SLAVNOSTNO PREDAVANJE: O RASTLINAH IN KAKO PAMETNE SO (p<\/strong><strong>rof. dr.<\/strong> <strong>Marina Dermastia<\/strong>, Nacionalni in\u0161titut za biologijo, Ljubljana, nosilka \u010dastnega naziva Slovenske znanstvene fundacije <strong>Komunikatorica znanosti leta 2023)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>SHOW KEMIJSKIH IN FIZIKALNIH POSKUSOV \u2013 RAZLAGA NARAVOSLOVNIH KONCEPTOV (<\/strong><strong>Marko Jeran <\/strong>in <strong>Jan Gnidovec<\/strong>, Institut Jo\u017eef Stefan, Ljubljana, in Slovensko dru\u0161tvo ljubiteljev kemije)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>ZNANSTVENA KAVARNA s kratkim predavanjem in dalj\u0161o delavnico: RAZUMEVANJE PITNE VODE (<\/strong><strong>Marko Gaji\u0107<\/strong>, soustanovitelj Blejskega vodnega festivala\/Bled water festival)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>VELIKA IMENA SLOVENSKE ZNANOSTI: JOVAN HAD\u017dI, FELIKS LOBE, MARIO PLENI\u010cAR (<\/strong><strong>Dr.<\/strong> <strong>Edvard Kobal<\/strong>, Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Nosilka Jelka Furman<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kemijski in fizikalni poskusi<\/strong><\/p>\n<p>Zjutraj smo se skupaj z u\u010ditelji zbrali pred \u0161olo in ob 7.20 vzeli malico ter od\u0161li na avtobusno postajo. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo pomalicali ter hitro od\u0161li v u\u010dilnico.<\/p>\n<p>Najbolj mi bodo v spominu ostali predstavljeni eksperimenti o teko\u010dem du\u0161iku. Kemika sta v posodo nalila teko\u010di du\u0161ik, v katerega smo lahko pihnili in hladen plin nam je udaril v obraz. Nato sta du\u0161ik \u00bbpolila\u00ab po stopnicah, nastala je megla. Opozorila sta nas, da se teko\u010dega du\u0161ika ne smemo dotikati, ker je njegova temperatura \u2013196 \u00b0C.<\/p>\n<p>V steklenico sta nalila teko\u010di du\u0161ik in jo nato pokrila z zama\u0161kom. \u010cez nekaj \u010dasa je postal zama\u0161ek nemiren, ker je v steklenici teko\u010di du\u0161ik prehajal v plin in se je pove\u010dala prostornina plina in s tem tlak na zama\u0161ek.<\/p>\n<p>Prikazala sta tudi, kako gori prepe\u010denec. Navaden prepe\u010denec ne gori, ko pa ga potopimo v teko\u010di du\u0161ik, pa takoj zagori in zgori.<\/p>\n<p>To so bilo nekaj poskusov s teko\u010dim du\u0161ikom, ki so nam jih predstavili. V tej delavnici sem zelo u\u017eivala in se nau\u010dila veliko novega.<\/p>\n<p><strong>Lara \u0160pegelj Mongus, 8. a<\/strong><\/p>\n<p><strong>Delavnica O rastlinah in kako pametne so<\/strong><\/p>\n<p>Na tej delavnici smo izvedli veliko o rastlinah. Biologinja nam je povedala, da se rastline obna\u0161ajo inteligentno in da imamo z njimi skupnega prednika. Prav tako smo izvedli naslednje:<\/p>\n<ul>\n<li>so modularne, kar pomeni, da so pritrjene na tla;<\/li>\n<li>nimajo predvidljive rasti \u2013 ne moremo natan\u010dno vedeti, kak\u0161na bo njihova oblika, ko zrastejo;<\/li>\n<li>meristematske, kar pomeni, da lahko \u017eivijo dolgo;<\/li>\n<li>najve\u010dja rastlina na svetu je orja\u0161ka sekvoja, ki lahko zraste do 115 metrov, medtem ko je najve\u010dja \u017eival sinji kit;<\/li>\n<li>najstarej\u0161a dokumentirana starost: \u017eelva \u2013 255 let, papiga \u2013 114 let, bor \u2013 500 let;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>znanstveniki uporabljajo znanstveno metodo za odkrivanje, kako rastline komunicirajo z \u017eivim in ne\u017eivim svetom. Pri \u017eivalih se komunikacija pogosto izvaja z elektri\u010dnimi signali \u2013 endokrinologija, medtem ko pri rastlinah poteka komunikacija prek kemi\u010dnih signalov \u2013 skupno dihanje in fotosinteza (rastlinska nevrobiologija);<\/li>\n<li>ljudje sli\u0161imo od 20 do 20 000 Hz, medtem ko naj bi rastline zaznavale frekvenco od 20 000 do 250 000 Hz;<\/li>\n<li>rastline lahko, tako kot ljudje, zbolijo zaradi virusov, bakterij itd. Zdravilo si izdelajo same, na primer salicilno kislino, ki ima enak u\u010dinek tudi na nas;<\/li>\n<li>rastline prepoznavajo svoje sosednje rastline;<\/li>\n<li>genom: komplet genetskih navodil;<\/li>\n<li>opozarjajo druga na drugo, \u010de jih bo napadla kak\u0161na \u017eu\u017eelka in pravijo, naj se pripravijo.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Ale\u0161a Fak, 8. b<\/strong><\/p>\n<p><strong>Delavnica o vodi<\/strong><\/p>\n<p>Na tej delavnici smo spoznali, kako razli\u010dne koncentracije mineralov vplivajo na okus vode. V nekaterih dr\u017eavah so na plastenkah posebni simboli, ki ozna\u010dujejo razli\u010dne vrste vode: ena za otroke z zelo nizko vsebnostjo mineralov, ena za hidracijo, ena za gazirano vodo ter ena za vodo, ki je koristna za zdravje. Pojasnili so nam tudi, katero vodo izbrati v primeru, da se ne moremo odlo\u010diti. Poleg tega so nam pokazali, kako pripraviti vodne koktajle z razli\u010dnimi vrstami sadja in zelenjave. Bili so zelo dobri. Ta izku\u0161nja je bila nepozabna in zagotovo bi se delavnice z veseljem \u0161e ve\u010dkrat udele\u017eila. Zelo sem u\u017eivala in zdaj vem, katero vodo izbrati.<\/p>\n<p><strong>Hana Slivniker, 8. b<\/strong><\/p>\nngg_shortcode_0_placeholder\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Veselje z znanostjo Z osmo\u0161olci smo v torek, 24. 9. 2024, v okviru naravoslovnega dne obiskali 30. SLOVENSKI FESTIVAL ZNANOSTI Z MEDNARODNO UDELE\u017dBO z naslovom RAZLAGATI ZNANOST, ki je potekal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dogodki, ki smo jih obiskali: OTVORITVENA SLOVESNOST SLAVNOSTNO PREDAVANJE: O RASTLINAH IN KAKO PAMETNE SO [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":91970,"featured_media":17622,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-17621","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/91970"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=17621"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17621\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17623,"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/17621\/revisions\/17623"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/17622"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=17621"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=17621"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.osmuta.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=17621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}