10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na naši šoli ga že nekaj let obeležujemo s pisanjem apelov in peticij pod naslovom Pišem za pravice, ki deluje v okviru Amnesty International Slovenije.

V četrtek, 8. 12. 2022, so se pisanja apelov in solidarnostnih pisem udeležili učenci 7. in 8. razreda. Skupaj smo napisali kar nekaj pisem in solidarnostnih sporočil ter se tudi letos postavili za tiste, ki se ne morejo boriti zase ali pa so jim grobo kršene človekove pravice.

Letos smo pisali tudi za ljudi v Anhovem, ki se borijo za čisto in zdravo okolje. Dihajo zrak, v katerem so izpusti iz bližnje cementarne Salonit, v kateri letno »proizvedejo« okrog 109 tisoč nevarnih odpadkov, kar pomeni 300 ton na dan. Dovoljeni izpusti so nekajkrat višji, kot so zakonsko določeni za sežigalnice. Pisali smo predsedniku vlade, da uvede strožji nadzor, trajno merjenje težkih kovin ter da sprejme zakonodajo, ki bo ljudem omogočila življenje v čistem in zdravem okolju.

Pisali smo za Aleksandro Skočilenko iz Rusije. Deklica je javno izrazila svojo nasprotovanje vojni, zaradi česar jo je policija aretirala. Vse od aretacije je pridržana v groznih razmerah, ima celiakijo in je večinoma časa lačna. Grozi ji 10 let zapora. Pisali smo predsedniku, da jo nemudoma izpustijo, saj je samo izrazila svoje mnenje. Upamo, da bo njeno življenje v prihodnosti spet polno glasbe in umetnosti, kot je bilo nekoč.

Pretresla nas je tudi zgodba o Shahnewazu Chowdhuryu iz Bangladeša, ki je na Facebooku objavil zaskrbljenost glede škodljivih posledic na okolje, ki jih je v njegovi vasi povzročila nova elektrarna, saj vpliva na plimovanje morja. Dan po objavi so ga obtožili, da širi lažne informacije, ter ga za 80 dni pridržali v nečloveških razmerah, ne da bi ga sploh sodili. Grozi mu veliko let zapora.

Luis Manurel Otero prihaja s Kube. Je umetnik samouk, ki živi v eni najbolj revnih sosesk Havane, kjer je tudi pribežališče za skupnost – odprta hiša, kjer se lahko ljudje srečajo in povežejo. Skupina umetnikov brani pravico do svobode izražanja, moti pa jih 349. odlok zakona, ki si prizadeva utišati kritične umetnike. Oblasti so ga maja 2021 odpeljale v zapor z najvišjo stopnjo varovanja, kjer je zaprt še danes. Obsojen je na 5 let zapora, njegovo zdravstveno stanje se mu slabša, a mu ne nudijo nobene zdravstvene oskrbe.

Pisali pa smo še za Cecilio, Joanah in Netsai iz Zimbabveja, ki so maja 2020 protestirale proti vladi. Oblast jih je aretirala. Z vrečami čez glavo so jih odpeljali iz mesta. Vrgli so jih v jamo, pretepli, spolno napadli in prisilili jesti človeške izločke. Sojenje še vedno traja, do danes pa še nihče ni odgovarjal za grozljivo travmo, ki so jo prestale. Zimbabvejskemu predsedniku smo pisali, naj nemudoma opusti vse obtožbe, saj so samo mirno uveljavljale pravico do protesta.

Sedmošolci, ki se niso mogli udeležiti maratona, so pisali apele pri pouku DKE.  Zelo so se trudili in napisali kar nekaj apelov in solidarnostnih sporočil. Skupaj smo naredili najboljše, kar zmoremo. Želimo si, da bo vsak naš apel pripomogel k rešitvi in da bo več ljudi živelo svobodno in varno, saj je svoboda ljudi po svet še vedno zelo ogrožena. 

Mentorica Franja Razdevšek

 

Dostopnost