Četrti dan
Zjutraj smo se zbudili ob sedmih in se pripravili za zajtrk.
Po okusnem zajtrku smo imeli orientacijski pohod. Razdelili smo se v 10 skupin po tri učence. Vsaka skupina je morala iti do vsake kontrolne točke, kjer so morali izpolniti vse dane naloge. Po pohodu smo šli na igrišče, kjer smo igrali med dvema ognjema in nogomet. Nato smo se odpravili na kosilo. Za kosilo smo imeli kremno juho in pečenega piščanca. Po kosilu smo šli na kratek sprehod do Nebes. Tam je bil zelo lep razgled na Julijske Alpe in na dolino. Izvedeli smo, kako je nastala reka Soča.
Ko smo se vrnili v dom, smo imeli delavnico kamišibaja, kjer smo si morali izmisliti svojo zgodbo o krivopeti, bajeslovnem bitju iz teh krajev. Nato smo imeli večerjo. Zvečer smo imeli zaključni večer. Predstavili smo svoj kamišibaj, kvize, ples in vsebino knjig, ki smo jih brali cel teden. Potem smo se uredili in še zadnjič šli spat. Sedaj pa se že veselimo odhoda domov.
Žiga Palko, 7. a, in Žiga Koprivnik, 7. b
Današnji dan smo začeli ob 7. uri kot po navadi. Za tem je sledilo pospravljanje sobe, pripravljanje na dan in zajtrkovanje.
Po zajtrku smo se šli pripravit na dopoldanski pohod po Poti miru. Na poti smo pridobili veliko informacij o prvi svetovni vojni. Sredi poti nas je presenetil rahel dež. Naša cilj je bil muzej na prostem. V muzeju smo si ogledali rove iz prve svetovne vojne in se po njih sprehodili. V enem izmed večjih rovov smo se pogovorili o grozotah vojne in si skušali predstavljati, kaj vse so takratni vojaki doživljali. Na poti domov smo uživali v enem izmed najlepših razgledov na Krn in sosednje gore.
Ko smo se vrnili, nas je čakalo toplo kosilo. Po kosilu smo si morali malce odpočiti, saj nas je pot izmučila. Po počitku smo se z učitelji odpravili na popoldanske dejavnosti. Razdelili smo se na dečke in deklice ter se preizkusili v lokostrelstvu. Potem smo se odpravili v kuhinjo, kjer smo skupaj pripravili tradicionalne kobariške štruklje, s katerimi smo se posladkali po večerji.
Po večernem počitku smo načrtovali nočni pohod, vendar nam je dež to preprečil, zato smo uživali v zabavnih socialnih igrah, še pred tem pa so nas »fino« nasmejali zamudniki s prekrasnim petjem. Vse do odhoda v posteljo je bilo živahno in smeh je napolnil vsak kotiček CŠOD-a.
Luka Špegelj, 7. a, in Marko Krajnc, 7. b
Zjutraj, ko smo se zbudili, nismo bili ravno naspani, saj zvečer dolgo nismo mogli zaspati. Ko smo se uredili, smo odšli na samopostrežni zajtrk. Po zajtrku so ocenjevali urejenost sob. Med odmori smo brali knjigo z naslovom Mali princ.
Sledile so ločene dejavnosti za A in B-razred. Ena skupina je šla v Kavkno jamo, druga pa je pred domom plezala po plezalni steni. V jami smo spoznali veliko jamskih živali in si ogledali cvetačne kapnike. V jamo ni bilo enostavno priti, saj je bilo spolzko in strmo. Tam smo videli lobanjo goveda in skalo v obliki medveda in ženske. Bilo je zelo mrzlo. Po plezalni steni pa smo plezali v dvojicah, eden je varoval, drugi je plezal, potem pa smo se zamenjali.
Po malici smo zamenjali dejavnosti in jih imeli do kosila. Ko smo se nakosili, nas je čakalo kolesarjenje in sprehod do potoka. Pri potoku smo lovili različne sladkovodne živali in jih opisovali. Kolesarili smo v dolino in se vzpeli v hrib. Tam smo si ogledali tri stare hiše iz prve svetovne vojne.
Zvečer pa smo se usedli v krog in se za začetek igrali igro s škarjami. Pravilo smo morali ugotoviti sami. Potem smo prisluhnili pravljici v nadiškem narečju in peli beneške ter druge znane slovenske pesmi. Večerno druženje nama je bilo zelo všeč, všeč nama je tudi njihovo narečje.
Taja Štraser, 7. a, in Ivana Pečoler, 7. b
Dočakali smo težko pričakovan dan. Izpred Gasilskega doma Muta smo se ob 6.00 odpravili na avtobus, s katerim smo šli na pot proti Livškim Ravnam. Z avtobusom smo se vozili prek Avstrije in Italije ter se čez prelaz Predel vrnili v Slovenijo. Občudovali smo naravna bogastva (planine, jezera, reko Sočo), ki nam bodo vsem ostala v spominu.
Malo za mejo smo se že odpravili na pot do rojstne hiše znanega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča. O tem pesniku smo izvedeli veliko novega. Ogledali smo si muzej, ki govori o njegovem življenju, občudovali pa smo lahko tudi predmete iz tistega časa, ki so jih muzeju podarili bližnji prebivalci. Iz te sobe so vodila vrata v prostor, kjer smo spoznali rodovnik Simona Gregorčiča. Tako smo se naučili brati, kako dolgo so njegovi sorodniki živeli. Izvedeli smo, da so pesnika premestili iz »planinskega raja« (tako je poimenoval svoj rojstni kraj). Vsem je bila zanimiva njegova postelja in posmrtna maska.
Po ogledu muzeja smo se odpravili proti domu Kavka, kjer bomo bivali v okviru CŠOD-a. Najprej smo odšli v svoje sobe, ki so poimenovane po pticah, nato smo se zbrali na sestanku. Seznanjeni smo bili s hišnim redom in pravili CŠOD-a. Sledilo je kosilo, nato pa smo imeli malo prostega časa.
Ob 14.30 smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla kolesarit z električnimi kolesi. Ogledali smo si hišo, v kateri naj bi živela t. i. Pepa, ki je bila znana po pripovedovanju zgodb iz preteklosti. Izvedeli smo nekaj zanimivosti o življenju v teh krajih, še posebej o prvi svetovni vojni in o napadu Avstro-Ogrske na Italijo. Pa tudi o častniku avstro-ogrske vojske. Druga skupina pa je odšla lovit bioindikatorje v potok. Dokazali smo, da voda v potoku Perivec še ni onesnažena.
Sledila je večerja, po večerji smo hoteli iti na sprehod, a nam je dež prekrižal načrte. Namesto tega smo v domu Kavka igrali zanimive igre. Ob 22. uri je sledil težko pričakovan nočni počitek.
Lana Ledinek, 7. a, in Ema Hudnik, 7. b
Sedmošolci sporočamo, da smo varno prispeli v CŠOD Kavka. Dobro se počutimo in vse lepo pozdravljamo.
