SPREMENJEN VOZNI RED ŠOLSKI PREVOZOV Z DNEM 16. 10. 2024

NARAVOSLOVNI DAN V GOZDU – 2. razredi

V sredo, 9. 10. 2024, smo 2. razredi imeli naravoslovni dan.  Odpravili smo se v gozd, kjer smo preživeli dan. Za začetek so si učenci sami pripravili športni poligon iz naravnega materiala, ki so ga našli v gozdu. Učenci so bili res izvirni in pripravili zanimiv poligon. Nato sva z učiteljico pripravile različne postaje po gozdu. Spoznali smo, da imamo različne vrste gozdov, prepoznavali drevesa, iskali smo živali in jih opazovali pod lupo, iz naravnih materialov smo ustvarili instrumente, zapeli pesem in pripravili nastop, iz naravnih materialov smo zapisali račune in jih izračunali, iskali smo različne oblike listov, različne barve po gozdu, vonjali naravne materiale, ugotovili, da imajo drevesa različna lubja in naredili odtise lubij in iz naravnih materialov ustvarjali palčkove hišice. Skozi postaje so morali tako uporabljati vsa svoja čutila. Učenci so tudi dobili gozdne knjižice, kjer so imeli navodila za vsako postajo in skozi naloge zapisovali svoje ugotovitve. Za konec sva jim pripravili tudi čutno pot, ki jim je bila najbolj všeč. Čevlje in nogavice smo sezuli in se bosi sprehodili po njej. Učenci so rekli, da so si imeli super in da bi večkrat odšli v gozd.

Maja Planinšič

[Show as slideshow]

Obeležitev tedna otroka v 5. razredih

Učenci 5. a in b razreda smo v četrtek, 10. oktobra, na prav poseben način obeležili Teden otroka. Naša glavna tematika je bila dobrodelnost, s poudarkom na trajnostnem razvoju. Ta dan smo izvedli vrsto dejavnosti, ki so bile povezane z različnimi predmeti, kot so glasba, gospodinjstvo, angleščina in slovenščina, kar je omogočilo celostno učenje in ustvarjalno izražanje.

Na začetku smo predstavili oblačila, ki smo jih prinesli od doma, nato pa smo jih s skupnimi močmi preuredili in reciklirali. S tem smo pokazali, kako lahko s premišljenimi odločitvami podaljšamo življenjsko dobo oblačil ter prispevamo k ohranjanju okolja. Poleg tega je bila predstavitev oblačil še posebej zanimiva, saj smo jo izvedli tudi v angleščini.

Po uspešni predstavitvi materialov smo pripravili vabilo na modno revijo, na kateri smo predstavili svoja predelana oblačila. Da pa je bilo vzdušje še bolj posebno, smo zapeli pesem Mi smo svet (v angleščini We are the World) v obeh jezikih – slovenskem in angleškem. Med petjem smo del besedila nakazali tudi s kretnjami za gluhe, s čimer smo želeli poudariti pomen vključevanja in raznolikosti.

Vstopnica za modno revijo je bila igrača.

Dogodek je bil čudovita izkušnja za vse sodelujoče. Učenci smo se ob tem veliko naučili o pomenu dobrodelnosti, trajnostnega ravnanja in medsebojne pomoči.

Učiteljice Jolanda Verhnjak, Polonca Dobnik, Branka Pečolar Begić, Aja Lovrec

[Show as slideshow]

1 2 ►

Spoštovani,

več kot polovica ljudi prosti čas preživi v virtualnem svetu. Mladi, ki so zasvojeni z novo tehnologijo, pogosto zelo burno odreagirajo, ko morajo iz virtualnega prestopiti v realno.  https://www.modra-akademija.si/izobrazevalne-teme/?_sft_publika=za-sole

Veselje z znanostjo

Z osmošolci smo v torek, 24. 9. 2024, v okviru naravoslovnega dne obiskali 30. SLOVENSKI FESTIVAL ZNANOSTI Z MEDNARODNO UDELEŽBO z naslovom RAZLAGATI ZNANOST, ki je potekal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Dogodki, ki smo jih obiskali:

• OTVORITVENA SLOVESNOST
• SLAVNOSTNO PREDAVANJE: O RASTLINAH IN KAKO PAMETNE SO (prof. dr. Marina Dermastia, Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, nosilka častnega naziva Slovenske znanstvene fundacije Komunikatorica znanosti leta 2023)

• SHOW KEMIJSKIH IN FIZIKALNIH POSKUSOV – RAZLAGA NARAVOSLOVNIH KONCEPTOV (Marko Jeran in Jan Gnidovec, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, in Slovensko društvo ljubiteljev kemije)

• ZNANSTVENA KAVARNA s kratkim predavanjem in daljšo delavnico: RAZUMEVANJE PITNE VODE (Marko Gajić, soustanovitelj Blejskega vodnega festivala/Bled water festival)

• VELIKA IMENA SLOVENSKE ZNANOSTI: JOVAN HADŽI, FELIKS LOBE, MARIO PLENIČAR (Dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana)

Nosilka Jelka Furman

Kemijski in fizikalni poskusi

Zjutraj smo se skupaj z učitelji zbrali pred šolo in ob 7.20 vzeli malico ter odšli na avtobusno postajo. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo pomalicali ter hitro odšli v učilnico.

Najbolj mi bodo v spominu ostali predstavljeni eksperimenti o tekočem dušiku. Kemika sta v posodo nalila tekoči dušik, v katerega smo lahko pihnili in hladen plin nam je udaril v obraz. Nato sta dušik »polila« po stopnicah, nastala je megla. Opozorila sta nas, da se tekočega dušika ne smemo dotikati, ker je njegova temperatura –196 °C.

V steklenico sta nalila tekoči dušik in jo nato pokrila z zamaškom. Čez nekaj časa je postal zamašek nemiren, ker je v steklenici tekoči dušik prehajal v plin in se je povečala prostornina plina in s tem tlak na zamašek.

Prikazala sta tudi, kako gori prepečenec. Navaden prepečenec ne gori, ko pa ga potopimo v tekoči dušik, pa takoj zagori in zgori.

To so bilo nekaj poskusov s tekočim dušikom, ki so nam jih predstavili. V tej delavnici sem zelo uživala in se naučila veliko novega.

Lara Špegelj Mongus, 8. a

Delavnica O rastlinah in kako pametne so

Na tej delavnici smo izvedli veliko o rastlinah. Biologinja nam je povedala, da se rastline obnašajo inteligentno in da imamo z njimi skupnega prednika. Prav tako smo izvedli naslednje:

• so modularne, kar pomeni, da so pritrjene na tla;
• nimajo predvidljive rasti – ne moremo natančno vedeti, kakšna bo njihova oblika, ko zrastejo;
• meristematske, kar pomeni, da lahko živijo dolgo;
• največja rastlina na svetu je orjaška sekvoja, ki lahko zraste do 115 metrov, medtem ko je največja žival sinji kit;
• najstarejša dokumentirana starost: želva – 255 let, papiga – 114 let, bor – 500 let;

• znanstveniki uporabljajo znanstveno metodo za odkrivanje, kako rastline komunicirajo z živim in neživim svetom. Pri živalih se komunikacija pogosto izvaja z električnimi signali – endokrinologija, medtem ko pri rastlinah poteka komunikacija prek kemičnih signalov – skupno dihanje in fotosinteza (rastlinska nevrobiologija);
• ljudje slišimo od 20 do 20 000 Hz, medtem ko naj bi rastline zaznavale frekvenco od 20 000 do 250 000 Hz;
• rastline lahko, tako kot ljudje, zbolijo zaradi virusov, bakterij itd. Zdravilo si izdelajo same, na primer salicilno kislino, ki ima enak učinek tudi na nas;
• rastline prepoznavajo svoje sosednje rastline;
• genom: komplet genetskih navodil;
• opozarjajo druga na drugo, če jih bo napadla kakšna žuželka in pravijo, naj se pripravijo.

Aleša Fak, 8. b

Delavnica o vodi

Na tej delavnici smo spoznali, kako različne koncentracije mineralov vplivajo na okus vode. V nekaterih državah so na plastenkah posebni simboli, ki označujejo različne vrste vode: ena za otroke z zelo nizko vsebnostjo mineralov, ena za hidracijo, ena za gazirano vodo ter ena za vodo, ki je koristna za zdravje. Pojasnili so nam tudi, katero vodo izbrati v primeru, da se ne moremo odločiti. Poleg tega so nam pokazali, kako pripraviti vodne koktajle z različnimi vrstami sadja in zelenjave. Bili so zelo dobri. Ta izkušnja je bila nepozabna in zagotovo bi se delavnice z veseljem še večkrat udeležila. Zelo sem uživala in zdaj vem, katero vodo izbrati.

Hana Slivniker, 8. b

[Show as slideshow]

INTERESNA DEJAVNOST: POHODNIŠTVO

V soboto, 5. 10. 2024, smo se s planinci PD Bricnik podali na pot s Pernic na Košenjak. Pohoda se je udeležilo 10 učencev, ki so vključeni v interesno dejavnost. Učence so na Pernice pripeljali starši in nato prišli po njih na Planinski dom Košenjak. Pohod je trajal 4 ure.

Učenci so zapisali svoje vtise.

Ob 8.00 smo se zbrali pri Domu krajanov na Pernicah. Pridružili so se nam tudi novi člani, ki so se prijavili na pohodništvo. Odpravili smo se na pot, ki je bila mokra in blatna. Naš prvi vrh je bil Kozji vrh, tam so bile vse  štampiljke ter beležka zelo premočene. Pot se je nadaljevala na Sv. Urban, tam smo pomalicali sendviče in suho sadje. Pot na Košenjak je bila zelo dolga, med potjo smo videli veliko mravljišč, skale, lepe razglede, gobe, veliko podrtih dreves in jesensko listje. Ko smo prišli na vrh Košenjaka so nas bolele noge. Vpisali smo se v knjigo in si dali štampiljke na roke in v  beležko. Na koči je bila prireditev. Bilo je zelo mrzlo, dobili smo topel obrok. Midve sva jedli bograč in čevapčiče. Ta izlet je bil zelo poučen in zabaven.  

Maša Laznik, 2. b in Naja Kordež, 5. a

Zjutraj  ob 8.00 smo se zbrali pri Domu krajanov na Pernicah. Nato smo se po markirani poti odpravili proti Kozjemu Vrhu, ki je visok 1383 m. Od Kozjega Vrha do cerkve SV. Urbana smo tekli. Tam smo malo pomalicali. Ko smo pomalicali, smo šli do Košenjaka po grebenu, na Košenjaku smo se vpisali v knjigo in si dali žig v knjižice. Odpravili smo se do koče pod Košenjakom. Tam je bilo srečanje koroških planincev in kratka predstava. Na koči je bilo zelo mrzlo in padal je dež. Dobili smo topel obrok in šli domov. Bilo je zelo zanimiva in lepo. 

 Vid Laznik, 6. b in Anej Kordež, 5. a     

[Show as slideshow]

Naša šola je sodelovala na predtekmovanju za oddajo Male sive celice in hitre lončke

Na predtekmovanju za oddajo Male sive celice sta šolo zastopali dve skupini. V prvi Lana Špegelj Mongus, Drejc Pavlič in Jan Golob, v drugi pa Valerija Novak, Urška Šater in Staš Lauko.

Učenci 5. a razreda so se udeležili predtekmovanja za rubriko Hitri lončki v oddaji na RTV Slovenija.

Taja Gnamuš, Planinšič Ana in Anej Žvikart so se preizkusili v hitrostnem zlaganju lončkov.

Žal se ekipam naše šole na oddajo ni uspelo udeležiti, vendar so pridobili pomembne življenjske izkušnje.

Vse, ki bi se naslednje leto želeli preizkusiti v kvizu ali zlaganju lončkov, se lahko pridružiti interesni dejavnosti, ki bo potekala celo leto.

Mentorica Aja Lovrec

[Show as slideshow]

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI

Učenci 8. in 9.b razreda smo se ob Evropskem tednu mobilnosti preizkusili kot učitelji 3. razredu. V petek, 20. septembra 2024, smo poučevali tretješolce o varnosti v prometu in prometnih predpisih. Ponovili smo barve in oblike prometnih znakov, vrste vozil, ki jih najdemo na cesti in varnostni opremi ter pazljivosti, ko smo na poti. Naučeno smo preizkusili tudi v praksi, ko smo šli na varen sprehod okoli šole.

Učiteljici mentorici: Anita Korošec Bowen in Aja Lovrec

[Show as slideshow]