S poezijo v počitnice
Zadnji šolski dnevi so običajno najbolj sproščeni. V 7. a smo jih namenili pesnjenju. Nastale so zanimive pesmi. Vabimo vas k branju!
Majda M. Lesjak
VČASIH
Včasih se nam zdi,
kot da svet pod meglo leži.
Včasih ne vemo,
kaj smo,
kdo smo,
zakaj smo to,
kar smo.
Mi smo to, kar smo,
in skupaj se zavemo,
da vse v redu bo.
Tudi če sam ne veš,
kdo si, nekdo si.
Nekdo, ki v nekom srečo
in čustva prebudi.
Lena
TA PIKA!
Ura taka tika,
mene pa mika
prijateljica Pika.
Pika je nesramna,
z njo pa Janja.
Pika mi je vse obljubila,
ampak me na koncu pustila.
Jaz tečem brez meje,
za njo bi dal življenje.
Joj, ta Pika!
Mia, Manuela
POLETJE
Poletje pride hitro kot val, z vetrom,
ki diši po morju in soncu,
s klobukom na glavi,
z nasmehom v dlani.
Dnevi se vlečejo kot najdaljši špaget,
počasi se topijo kot najslajši sladoled,
noge bose, misli lahke,
sitne so ose, muhe plašne.
A vroče poletne noči
nam dajejo še več moči.
Tasha, Rebeka, Maša
ADIJO, ŠOLA!
Šola se rola,
nočna mora stran beži,
mene pa tam več ni,
hitim na počitnice za
mesece tri.
V mojem življenju
trenutno ni več skrbi,
skrbi me le za dni,
ko šola vrača se mi
in ko spet pogrešam dni,
ko mene tu ni.
Lena, Mia
SPOMLADI
Svet cveti,
svet žari,
ko se pomlad prebudi.
Živali se prebudijo,
kadar sadje zacveti,
da jim daje hrano
za mesece tri.
Prebudijo se zamisli
za pomladne dni.
Pomlad je dar človeštvu,
ki vse ljudi iz slabe volje prebudi.
Lena, Mia
KRIZA
Matematika dela krizo mi,
»zastopim« nič,
ampak učiteljica misli,
da znam za teste tri.
Za naravoslovje
prav mar mi ni,
zaradi slovenščine se mi glavobol zgodi.
Geografija mi z zemljevidi grozi,
ki se jih lahko učim mesece tri.
Lena, Mia
ČRNI SVET
Na svetu veliko je norosti,
nihče v vojni ne popusti ali reče »oprosti«.
Jaz pa samo na mestu stojim
ter gledam in norim,
dokler od izčrpanosti ne zaspim.
Ko gledam v zrak,
vidim oblak,
prav nikogar ne vidim, da je srečen,
in vsakdo se mi zdi tečen.
Zato kar naprej v svojem svetu sedim
in v svojih sanjah lebdim,
tako se tudi vsak dan žalostno zbudim.
Jan Golob
Čutim drevesni hlad,
ki me spominja na pomlad,
kmalu bo že poletje,
ko se bo zaslišalo ptičje petje.
Devetošolci se od šole poslavljajo
in svoje spomine obnavljajo,
počasi že gredo vsi iz šole,
spominja jih na vse tekmovalne pole.
Smo že v poletne počitnice odšli
in smo brez šolskih skrbi,
vroči zrak že zunaj ždi,
medtem ko zima že spi.
Jan Golob
